Stojim pred vrati in kot kakšen cucek čakam na zvok zvonca. Končno zazvoni. Pogledam na uro, ZAMUJAŠ. 19. 34 in obraz poraženega kolega. Vedno lep in urejen, to je lahko le on. Stopim na ulico in ga pogledam v oči. Glava tako prazna, da skoraj vidim skozi. Lepa siva ulica, nekaj golobjih iztrebkov in nekaj ogorkov poceni cigar. V zraku zažgana guma in posušen švic. Zapiha rahel veter, ki napoveduje akcijo. Povoham se in se zavem, da tuš vsake toliko res pomaga. Vse mora biti popolno. Danes sem napadalec in ne žrtev.
Sprehodiva se do dogoverjenega mesta. On zgovoren, šok počasi mineva in besede spet letijo. Količina besed s kvaliteto povedanega res nima nič skupnega. Včasih prej obratno. Besede pa izgubljajo težo z izumom politike in očitno poraženega šolskega sistema. Pa ne bova na dolgo o tem.
Čas se ustavi. Vidim jo in te njene dolgo lase. Počasnemu posnetku kot iz kakšne poceni limonade se prikrade občutek, da nekaj resnično čutim. Približam se in me pogledam. To niso povprečno mrtve oči. Ne, tukaj se skriva ogenj in strast.
Ker ravnovesje med besedami in posluhom zanje pač mora biti, prične. Nosi rdečo obleko, ki naznanja, da bom mogoče na koncu večera plen in potrjuje zmoto o lovcih in nabiralkah. Resno in napadalno me pogleda v oči. GREMO in pokaže na sovoznikov sedež. Na zadnjem sedežu se prijateljica zasmeji ko zagleda svojo žrtev. V mislih se zavem kako majhen avto imaš. Kolega se pogrezne med varnostni pas in kar močno porcijo človeškega telesa. Postane vroče. Prižge avto, gume zaškripajo in oddrvimo kot se za mlade ljudi spodobi. Hitro in v stilu, danes živimo življenje.
Pripeljemo na dovoz letnega kina. V leseni in milo rečeni lopi prodajajo vstopnice. Se začuti, da časi za kino in sex izginjajo. Internet in njegove prednosti. Odpre okno in nas premeri. Z očmi starega perverzneža ogovori samo dami. V kotičku njegovih ust cigareta in na glavi ponošena kapa iz obdobja lepših časov. Zaslini se in ZA ŠTIRI, KAJNE in še nekaj opazk za zraven. Pogled se mi ustavi na njegovih ustnicah, ki jasno predstavijo današnji jedilnik. No nekaj zelenega pomešanega s slino. PARKIRNO MESTO 34. Zapremo okno in končno se lahko odpeljemo.
Zapeljemo na mesto 34. Kar dobro mesto in bojazen, da si danes polomim vrat izgine. Kar dober začetek filma in neprestano ropotanje na zadnjih sedežih. Bolj kot film je pomembna atmosfera. Na desni strani zarošena okna in dokaz, da v kino ne hodimo gledat fimov. Zarzrem se na levo in pogledam njen profil. Lepa je. Pogled mi uide preko nje. V avtu na levi mož s kavbojskim klobukom in poceni cigaro. Opazi me in se mi nasmehne.
Čas za akcijo. Počasi se dotaknem njenega stegna. Umaknem roko in čakam na reakcijo. Ni je. Poskusim še enkrat. Roka se sama položi na njo in se zlije z njenim telesom. Pogleda me in plamen v njenih očeh zajame zrak okoli naju. Približa se mi in mi nekaj zašepeta v uho. Sladke besede in napoved noči. Z roko se počasi približujem cilju. Zrak je vroč.
PRASICA zakriči iz zadnje klopi….
mogoče se nadaljuje.
