KJE SI, STARI. Izusti in mi izpusti ramo. On katerega ni potrebno posebej opevati. Izklesana postava, obraz nekdaj arijskega porekla, na vratu močne žile in popolna blond frizura. Močno zavedanje svojega telesa. Visok ego in nizka samozavest. Človek nabasan s praški in dodatki, ki te dela všečnega drugim. Ni nam potrebno več jesti DNK užitne hrane. Pri naravni hrani je možnost vnosa nepotrebnih maščob ogromna in to nam kvari podobo. Vedno lepota pred zdravjem in frizura pred inteligenco.
KAKO SI? Napadem z izrabljeno frazo s katero ponavadi načenjamo bistroumne debate. Narahlo pokima saj se je že pripravil in so moja vprašanja totalno odveč. Začne pripovedovat. Nekaj o tem kako je njegovo telo zmožno dvigniti še več in kako pomemben je. Pomembnost, ki se danes meri z lajki in delitvami. No, vsaj izmerit se da. Ne želim si živeti v negotovosti ali sem sprejet ali ne. Skupaj s pomembnosto preide debata na zaničevanje. Kot jin-jang, ravnovesje pač mora bit.
Sprehodiva se po pusti ulici. Na srečo srečava prve podljudi. Tako gre približno. Če ženska ni totalen, stereotipni in sexsualen čudež, pač ni v redu. Pa kakšna pa je, da se sprehaja s umazanim psom med smetnjaki brez make upa. Spet ravnotežje. Včasih se zavem, da tudi jaz služim modernemu svetu kot balans. Lepi ljudje nujno potrebujejo grde ljudi. Kako veš če si lep če ob sebi ne gojiš grdih. V nečem že moraš biti boljši. In ta klasična zgodba o grdi prijateljici. Hvala bog za alkohol. Grdoba se lahko ljubi v pijanem stanju. V takem stanju se parijo in producirajo še več grdih. Več ljudi bo grdih več refleksije bo v lepoti ali vsaj modernemu poimenovaju nje.
GREVA NEKAJ POJEST? nekako poskušam prekiniti njegov monolog. Kar malo užaljeno me pogleda s temi svetlo modrimi in praznimi očmi. Nekako se ustraši. Pa saj vem kje je problem. Danes lepota pač stane. Polovico plače za računalniške igrice in polovico za prehranske dodatke, živi pa tako ali tako pri mami.
Pokaže na prvo prodajalno hitre prehrane. V sebi že izračuna kalorije in pove s katerim praškom uničiš nepotrebno maščobo. Ali poznate prijatelja, ki ni nikoli lačen in strmi v tvoj burger. Občutek, ki je močnejši od vseh E – jev in nasičenih maščob v hrani. Nekajkrat ga vprašaš če je lačen. Vedno negativno dokler ga ne prepričaš, skoraj prosiš, da ga častiš. Najbolj žalostno pa je, da si ob prepričevanju pojedel svojega brez občutka zadovoljstva. Saj ne vem kaj sem naročil. Usta vsaj malo utrudi ugriz v hrano in prekine nabijanje o tem, kakšen prasec sem, da sem ga zvabil na požrtijo.
Miza v kotu. Punci obrnjeni s hrbtom. Kot sem že omenil zgodbo o grdi prijateljici. Dolgi oprani lasje in ob njej, zgleda, stalen inventar prodajalne s hitro prehrano. Refleksija telesa. Zakaj je grda prijateljica vedno najzanimivešja? Zakaj je njeno telo totalno nasprotje ideala? Zakaj moški vedno najprej opazijo grdo prijateljico? Nekje sem že bral, da nas pač privlači maščoba in pač tisto malo živalskosti ki jo še premoremo.
LEJ KAKŠNA JE pripolni ko mu iz usta pade kos čebule. Zasmeje se s solato na zobeh. Res si krasen, model.
S pogledi jima pobožava hrbet. Obrne se in mi pomežikne. O saj ne morem verjet. Stara ljubezen iz srednješolskih dni. Pomežiknem nazaj in jo slikam in shranim v podzavest. Slika, ki mi požene kri v prave dele telesa. Nagon me premaguje razum saj sem že res potreben kot pes. Počasi dvignem svoje povprečno telo in za hip pogledam kolega. Njegov pogled izdajstva. Pogled psice, ki zapušča svoje mladiče, ker pač mora po hrano. No, vstanem in naredim teh nekaj korakov. Zaplavam do nje. Še vedno je lepa. Moj pogum in potrebnost usahneta in zmrznem. Ker kri ni v lobanji in pozabim kaj sem mislil reči. Njena simpatična kolegica se rahlo zasmeji. Strmim ji v oči. Iste oči le več izkušenj in še večja potreba po njenem telesu. Ker si v 21 stoletju nabiralništvo in lovstvo tolmačimo drugače, se tolažimo s tem, da vedno ženska izbere svojo žrtev. Ženske z jajci in moški, ki imajo redno menstruacijo.
ZVEČER V KINU NA PROSTEM VRTIJO NOV FILM. Kdaj pa bom če ne sedaj. Zberem tisto malo poguma in se odzovem povabilu. Zrak v prostoru je vedno bolj topel. Tudi njene ustnice so čudovite. Pritrdim ji in pričakujem zaplet. PRIPELJI ŠE KOLEGA, mi reče. Kolegica ob njej strmi vanj. Pogled napadalca lačnega akcije. Kar strašljivo vse skupaj. Ona ga lačno gleda on pa se skriva kot kakšen psiček. Ko mi z pogledom da vedeti, da to ni bila prošnja ampak ukaz se odzovem in pritrdim. Saj zato pa smo prijatelji.
DANES OB 8H in s prstom pokaže na parkirišče pred restavracijo. Nekaj pomigam z glavo, se počasi obrnem in krenem nazaj. Mučna pot nazaj. Veselje in strah. Pogledam ga v oči. Vse mu je že jasno. Kot pravi prijatelj se prepusti usodi. Nič več debate o popolnosti, samo tišina. Včasih ljudje potrebujemo tretjega sovražnika in ne mislimo več samo nase.
Ista ulica in dva različna pogleda. Ulica siva, smetnjaki in na nek način lepa parodija o uničevanju narave. Zrak je topel, roke so tople, kri mi spet sili v možgane. Na drugi strani on. Nekako se mu opravičujem in načnem debato o koristnosti. Res je koristno biti koristen v teh nekoristnih časih. Vidno zmeden in nesrečen se počasi pomiri. Nekako mu razložim in podučim nekaj o spolnosti in o tem da je v dvoje lepše. Najina ulica se krajša in prideva do vrat.
DANES OB POL OSMIH PRI VRATIH, KAJNE?
mogoče se nadaljuje
