Zadnja vrata se na hitro odprejo. Skoči iz avta in nekaj o ženskah in primerjavi z živalimi. V rokah steklenica gina in že vidne posledice njega. Še malo omotičen ga komaj slišim. Svež zrak hladi strast in notranjost avtomobila. Veliko hormonov, vonj pokovke, švica in sveže pokošene trave. Filma je konec. Paničen se končno usede v avto in oddrvimo. Drvimo z vetrom v laseh in polnimi jajci, kot vsi mladi ljudje.
Odprem še zadnjo steklenico gina in se zleknem k počitku. V glavi se mi vrti. Lobanja zalita z alkoholom in nekje v kotu nekaj živih možganskih celic. Misli o tem kaj bi lahko bilo in kaj je bilo. Misli vsakega neizživetega človeka. Z vero, da sem le nekaj dosegen, pogumno zaspim.
Zjutraj je vsaka popita steklenica zadnja.
Zbudi me močno zbijanje po oknu. Zaspal sem in prespal moj jutranji ritual. Prehod iz sanj v realnost je sestavljen iz malih, nezavedajočih ritualov. Poznamo občutek kako lahko jutranja kava spremeni pogled na dan. No, padem v realnost. Tema in tisto malo svetlobe, ki jo premore kletno okno. Očitno so izklopili elektriko. Nase navlečem včerajšnje kavbojke in stopim proti vratom. Dolg hodnik, vlažen z nekaj lužami. Ja, kako pomembna je elektrika. Luže preskočim kot pravi super junak. Odprem vrata.
Spet ta pogled in prosojne oči. Vidim nekaj kar pač ni zavedanje ali duša. Vidim praznino. Vidim razočaranje. Vidim pripadnost ter posledice zlorabe elektrike in interneta. GREVA JEST. Pokimam in si hitro odpustim. Stopiva na ulico. Veter odpihne vonj po postanem. Ulica v svojem kaotičnem redu je vsak dan lepša. Izložbe s svetlečimi napisi opozarjajo, da je brez elektrike samo moje stanovanje. Kam sem založil položnico? Rituali in učinek zaljubljenosti. Zaljubljenost kot osnovni živalski spolni nagon je izredno pomembena za reprodukcijo in malo manj za ustaljene rituale. V vsej zmedi hormonov pač človek pozabi. Še enkrat se potolažim in stopim, da ujamem korak. Danes bo dan smiljenja samemu sebi.
Odprem steklena vrata in nad vrati zvonček. Nepotreben zvok po prepiti noči opozori ostale, da obstaja več odtenkov sive in se ne da skriti. Sivina dobiva barvo. Zagledam njo. Kri zamenja pozicijo v telesu in vse deluje v počasnem posnetku. Njeni dolgi lasje. Obrne se. Zazrem se v njene oči. Oči polne življenja, ognja in strasti. Občutki za katere pač nimam dovolj časa, da bi vam jih opisal. Vso dramo prekinejo pogledi njenih prijateljic. Pogledi, ki te na hitro preskenirajo in ti dajo vedeti, da pač nikoli ne boš dovolj dober. Moč žensk v tropu. V živalskem svetu je ubijanje v tropu prava umetnost, ki ga izvajajo največkrat moški prestavniki. Ljudje smo zanimiva bitja. Pri nas to delajo samice.
Ker je kri na pravem mestu, stopim do nje. Pričakujem klofuto očitkov prejšnjega večera. Pa le ni tako in me poboža z nežnim pogledom. Par besed o tem kakšna je kolegica in o tem, da se ji več ne javi. Pozicija v tropu se povečuje z izločanjem šibkih členov. Prijateljic to ne moti. Več prostora za njih. Prosta frekvenca za pogovore.
Trop utihne, da se vodja pogovori s plenom. Samozavest in strast v očeh. DANES ZVEČER GREMO S KOLEGICAMI VEN, PRIDETA? Seveda v dvojini, da zadeva nebi izpadla preveč preprosto. Sam sem prelahek plen. Potrebujejo izziv. Pokimam in sprejmem pogoje.
Obrnem se in s prvim korakom sprožim debato o tem, kako se pripraviti na žrtvovanje. S pogledom mu poskušam razložiti. Vda se, saj tudi njemu primankuje akcije in ima kar lepo izbiro. Pa saj zato pa so prijatelji…
mogoče se nadaljuje
