Zamenite mi glavo, zamenite mi oči!

Če bi lahko, bi to naredili že zdavnaj!

Vroča avgustovska noč. V zraku vonj rožmarina, zlizanih avtomobilskih gum in postanega švica.

Ona sedi tam. Tam kot vsak večer in se spominja…

Star, lesen in zlizan šank. Enako bi lahko dejali za natakarja, Zdi se, da je vsak večer na istem mestu, guli isti kozarec in opazuje. V očeh se mu vidi, da se nam smeje, nekje v kotičku njegovih ust to opaziš. Nekdaj verjetno pravi lepotec. Sedaj pa z postavo neredne prehrane, v 80h modernih brk in prepitega obraza, opazuje in guli svoj kozarec. Z enim očesom vedno na preži…

KAJ BOŠ? povzdigne glas.

Sedim sama v svoji rdeči obleki, ki me spominja na čas ko sem si bila lepa in se uzrem nazaj.

V kotu nekaj delavcev, ki zapijajo tisto revščino, ki jim je ostala in se veselijo. Mogoče kdo praznuje ali pa kar iz navade. Olikan bogatun na drugi mizi. Gospod bolj povožen kot primorska magistrala sedi in nekaj mrmra v svoj kozarec popitega viskija. Verjetno direktno iz šihta, napol zavezana kravata in močan občutek, da je osamljen. Ta zanka okrog vratu ga zelo moti. Mogoče bi nekje, nek drug čas nasproti sedel še kdo, mogoče.

Ne vem ali se mi blede ali kaj. V kotu vidim spet senco krajcev kavbojskega klobuka, majhno lučko te poceni cigare in konice njegovih škornjev. Opazuje me, vem da me…

GIN, GIN TONIK BI sem nekako spravila iz sebe.

Naš natakar položi svoj briljatno napolirani kozarec. Postavi ga na šank in ga napolni z ledom. V kozarec zlije, malo na uč, nekaj poceni gina in prelije z tonikom, vsi vemo katerim. In potem trik, ki ga uporablja na otroških zabavah svojih otrok in tudi za svoje goste. Nasmehne se. Vidi se, da je to poteza desetletja, ko s svojimi lopatami zaploska z zlorabljeno vejico rožmarina. Vrže v kozarec in mi ga porine pred obraz. Pogleda me z očesom in pričakuje ovacije in fanfare, kot vsak večer. In jaz…

DIŠI PO BRINJU

Poznate ta občutek, ko je včasih boljše biti tiho.

Natakar spet guli nov kozarec. Pogleda me kakor, da sem ušla iz zavetišča, kjer sem prosjačila za deci.

Naenkrat pa kot, da bi me zarezalo tisoč nožev. Tisti občutek ko je lahko nekaj bolj vrzlo od mraza. Zarezalo me je čez hrbet, obrnem se in tisti, tisti klobuk in škornji in….

 

Mogoče se nadaljuje…

 

 

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *